Za divjo ščetico sem slišala kakšni dve leti nazaj. V službi sva s stranko začeli naključen klepet o zeliščih in začela mi je govoriti o divji ščetici- rastlina, ki ji je rešila življenje. Jaz sem jo samo debelo gledala- takrat sem poznala že kar nekaj zelišč ampak zanjo še nisem nikoli slišala. Ime sem si zapisala na listek in ga shranila v knjigo zelišč. Našla sem ga po sklopu naključij ravno v času, ko sem imela antibiotike za Lymsko boreliozo. Uporablja se namreč pri boreliozi. Takoj sem hotela semena in zdaj se mi že lepo razrašča po skalnjaku.
 |
| Vir: http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pid=31107&fullsize=1 |
DIVJA ŠČETICA (Dipsacus sylvestris)
Ščetica ima drobne vijolične cvetove s polno otrdelimi izrastki. Prisotni so tudi na listih, zato je rokovanje z njo posebno pazljivo (priporočam rokavice). Listi so podolgovati nazobčeni in širši navzven. Spada v skupino osatov, torej vsebuje grenčine. Cvetovi so na visokem steblu in cveti šele v drugem letu.
Doktor Wolf-Dieter Storl je napisal knjigo izključno o tej rastlini in njenih pozitivnih učinkovinah na zdravje, saj je tudi sam premagal boreliozo ravno z njeno pomočjo.
Uspeh zdravljenja z divjo ščetico pripisuje celoviti spremembi načina življenja. Zdravljenje je uspešnejše, če začnemo uživati kakovostnejša živila, se več gibati in spremeniti naše misli.
V boju z borelijo se priporoča, da se ščetica jemlje na prazen želodec (pol ure pred obrokom). 3x dnevno zaužijemo nekaj kapljic izvlečka divje ščetice, ki jo čim dlje zadržimo v ustih in žvrkljamo, da se bolje resorbirajo določene učinkovine in je delovanje tako učinkovitejše. Izvleček uživamo 4 tedne (odvisno od vsakega posameznika in stanja bolezni), nato pa vsak mesec le tri dni ob polni luni eno leto, ker se tudi bakterije borelioze razmnožujejo po luninih ciklusih na 28 dni. Količina izvlečka naj bo vselej prilagojena posamezniku, vselej upoštevamo starost, fizično, telesno in duševno kondicijo bolnika.
Divja ščetica ima tudi zelo močan razstrupljevalni učinek na celotno telo, zato je potrebno v čssu jemanja povečati vnos tekočine (več kot 2l); s tem pospešimo izločanje strupov iz organizma. Ščetica ima svojevrsten okus, ki ga čutila takoj zaznajo. Je trpek, grenko sladak in ga občutimo kot šok, ki refleksno spodbudi prebavne žleze.
Jemanje tinkture lahko povzroči po nekaj dneh pojav izpuščajev, kot so herpes in močno srbenje, nekateri navajajo, da je stanje skoraj nevzdržno (predvsem so prisotne bolečine v kosteh, sklepih, križu in mišicah, po nekaj dneh sledi občutno izboljšanje), med jemanjem ščetice izginejo starostne pege.
Ščetico so preučevali tudi kitajski in japonski znanstveniki in tako ugotovili, da deluje tudi pri zelo trdovratnih boleznih kot je rak, kronični revmatizem, ugodno deluje pri poškodovanih mišicah, sklepih, kosteh, pretrganih vezeh, artritisu, uspešna je pri kroničnih kožnih obolenjih, pri putiki, vzpodbuja delovanje ledvic, jeter ter krvnega obtoka ter kot smo že omenili, je močan razstrupljevalec človeškega organizma.
Dva primera ozdravitve, ki sta povzetka iz knjige dr. Storla:
V prvem primeru je potekalo zdravljene dramatično. Ženska srednjih let je bila po petih letih
okužbe invalidna in za delo nesposobna. Po dvotedenskem jemanju izvlečka je dobila
izpuščaj, po treh tednih in pol pa se je njeno stanje izboljšalo. Štirje naslednji pregledi krvi so
bili negativni, z drugimi besedami spirohet ni bilo več mogoče dokazati. Pacientka je
domnevala, da je delovanje ščetice aktiviralo avtoimuni sistem.
Tudi v drugem primeru je bila bolnica okužena že 6 let, s tipičnimi simptomi: bolečine v
mišicah in sklepih, kronična utrujenost in izguba psihične jasnosti. Jemanje tinkture je najprej
povzročilo poslabšanje stanja, sledil je izpuščaj in končno izboljšanje.
Uporaba divje ščetice:
Uporabo divje ščetice podpirajo izsledki raziskav. Najučinkovitejše so korenine, nabrane pozimi ob koncu prve rastne sezone ali pa zgodaj spomladi. Divja ščetica je dvoletnica, in ko spomladi začne poganjati iz korenine steblo, jo iztroši, zato ta postane olesenela in neuporabna. Vsebujejo saponine, iridoide in fenilpropanoide, ki delujejo protivnetno, antioksidativno in protiborelijsko. Kot najučinkovitejši sta se izkazali etilacetatni in diklorometanski izvleček, manj učinkovit pa je etanolni izvleček.
Korenine so razvejene. Največ zdravilnih učinkovin je v vrhnji plasti, zato jo moramo čistiti previdno, da ne poškodujemo povrhnjice. Dobro očiščeno korenino na drobno zrežemo in z njo do vrha napolnimo kozarec z navojem, prelijemo z žitnim ali s sadnim žganjem, zapremo in pustimo stati na temnem od tri do štiri tedne, nato precedimo. Postopek pa lahko skrajšamo tako, da korenino sesekljamo v sekljalniku, prelijemo z žgasnjem in začnemo uživati že naslednji dan. V tem primeru dobro prežvečimo goščo-
Tinktura ščetice je uporabna tudi pri zlomih in popokani koži v obliki obkladkov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar