Slez ali ajbiš. Ja, to je ena in ista stvar. Ta rastlina je znana pod številnimi imeni, med drugim tudi kot ajbiž, ajbš, beli slez, navadni slez, oslez, slezen, sliz, slizka, velika žlez, zelnik, žlez. V veliko primerih sem že zasledila, da smo se pogovarjali o isti rastlini, ampak jo poznamo čisto pod drugimi imeni in smo bili tako malo zmedeni. Pri nas doma ga imamo na pretek in mu rečemo ajbiš. Nekaj dni nazaj sem ga porezala in posušila. Listi se posušijo neverjetno hitro, njihova tekstura pa je čisto drugačna od ostalih posušenih zelišč (listi so precej dlakavi).
NAVADNI SLEZ (Althaea officinalis)
Slez je 60-200cm visoka trajnica. Glavno korenino ima vretenasto, močno razraščeno, belo in mesnato. Steblo je pokončno, malo ali nič razraščeno. Listi so kratkopecljati, debeli, po obeh straneh gosto mehkodlakavi, sivi ali sivo zeleni. Beli ali svetlo rožnati cvetovi so 5cm široki, združeni v malocvetne zalistne ali končne grozde. Plodovi so podobni plodovom slezenovca. Cveti od junija do konca avgusta. Slez raste v naravi v toplejših predelih Sibirije in Irske. Po vsej srednji Evropi in tudi v Sloveniji ga veliko goje v vrtovih, od koder se je razširil tudi v naravo. Rad ima globoka in vlažna tla. V naravi je na vlažnih travnikih, po nabrežjih, pašnikih in jarkih v glavnem samo v nižini. Poznamo tudi vrtno različico sleza, ki jo imenujemo rožlin, ki je prav tako uporaben pri kašlju, prehladu, vnetju ust in grla ter pri želodčnih težavah.
  |
| Zgoraj ROŽLIN, spodaj NAVADNI SLEZ |
UPORABA
Nabiramo tako korenine, liste kot tudi cvetove. Korenine kopljemo zgodaj spomladi ali po cvetenju jeseni. Cvetove nabiramo ob cvetenju. Listov ne smemo nabirati spomladi, ampak praviloma po cvetenju, ker vsebujejo v času rasti in ob cvetenju najmanj sluzi. Ugotovili so, da se prične količina te zdravilne sluzi v listih povečevati šele po cvetenju. Semena, cvetove in liste posušimo, medtem ko korenine nastrgamo in jih šele nato posušimo.
NE POZABI: Zdravilnih rastlin, ki vsebujejo sluz, ne smemo v nobenem primeru kuhati, niti popariti ne! Pripravljati jih smemo samo hladno!
Slezovo korenino namakamo v hladni vodi 8 ur, odcedimo in šele nato čaj pogrejemo Vzamemo 3 čajne žličke za eno skodelico. Enako velja za liste in plodove, ki jih lahko dodamo drobno narezanim koreninam. Lahko pa pripravimo čaj iz samih listov ali cvetov in sicer tako, da jih namakamo v hladni vodi. Za čaj iz listov vzamemo 1 do 2 čajni žlički droge za 1 skodelico.
Slez se uporablja tudi v kozmetiki za celjenje ran in opeklin ter za suho in poškodovano kožo.
V kulinariki ga lahko uporabljamo (vse od listov, cvetov in semen) pri pripravi raznih solat.
Kot zanimivost pa naj omenim, da se je ravno slez v preteklosti uporabljal za izdelavo znane ameriške sladice marshmallows. Sedaj jih sicer uporabljajo z drugimi umetnimi dodatki. Če pa jih želite pripraviti doma pa korenino olupite, narežite in kuhajte v kakšnem sirupu blagega okusa. Kuhajte toliko časa, da se bo zmes počasi strdila.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
Slez vsebuje predvsem sluz, škrob, sladkor, pektin, čreslovino, mastno olje, ...
Pri zeliščnih čajih moramo slez posebej namakati v hladni vodi in odcejen slezov čaj dodamo topli čajni mešanici iz zdravilnih zelišč. Tak pravilno pripravljen čaj zelo ugodno učinkuje pri kašlju, oslovskemu kašlju, bronhitisu in pri pljučnem katarju. Zelo dobri uspehi so tudi pri bronhialni astmi, celo pri začetni pljučni jetiki.
Odličen zdravilni učinek dosežemo s slezom pri mnogih boleznih mokril in prebavil. Uspešno so pozdravili s slezom katar mehurja, bolečine pri mokrenju, uhajanje urina, beli tok in različna lažja obolenja spolnih organov. Slezov čaj je zelo primeren za ženske. Z rednim pitjem si pozdravijo vnetje maternice.
In še nekaj bolezni prebavil, katere lahko zdravimo s slezom: vnetje debelega črevesa, driska, griža, bruhanje z drisko pri dojenčkih,...
OPOZORILA: Nosečnice ga ne smejo uporabljati, prav tako se morate posvetovati s svojim zdravnikom, če jeste kakšna zdravila, saj lahko zaradi svoje sestave vpliva na absorbcijo le-teh. Posebna previdnost velja pri sladkornih bolnikih, ki jemljejo zdravila, saj jim lahko poveča učinek.
Vir: http://www.bodieko.si/slez
Richard Willford: Zdravilne rastline in njih uporaba
http://www.pfaf.org/user/Plant.aspx?LatinName=Alcea+rosea
Vesna
http://www.pfaf.org/user/Plant.aspx?LatinName=Alcea+rosea
Vesna
Ni komentarjev:
Objavite komentar