Letošnji maj ni čisto nič lep. Slabo vreme je trenutna stalnica in tako ni prilike, da bi si lahko v vrtu uredil kakšno gredo. Prav tako trenutno ne moremo nabirati nobenega zelišča ravno zaradi dežja. Imamo pa zato čas za branje in učenje. Tokrat bom predstavila divje rastline, ki so spomladi primerne za nabiranje in uporabo v kuhinji. V reviji Pet zvezdic sem našla spodnje informacije, o katerih se je razpisal Marko Pavčnik, slovenski vseznani kuhar. Koliko divjih rastlin uporabljate v kulinariki? Jaz se trudim, da jih občasno uporabim, so pa spodnje informacije spet nekaj novega.
1. NAVADNI DEŽEN (Heracleum spondylium)
Najdemo ga vsepovsod, ob gozdu, poteh, na planinah ali v vlažnih dolinah. Ima močan vonj, v prehrani pa uporabljamo vse dele rastline- mlade in sočne liste ter mlada stebla s še zaprtimi cvetnimi popki, za solate, prikuhe, juhe. Ali pa glavno korenino, ki ima veliko škroba in sladkorjev, za sirup ali moko. Olupljene listne peclje lahko vlagamo v kis. Je bogat z vitaminom C in A.
2. OZKOLISTNI TRPOTEC (Plantago lakceolata)
Raste ob poteh, na travnikih, pobočjih. Uporabljamo mlade in nežne spomladanske liste za solate, juhe ali pa jih skuhamo kot špinačo ali blitvo. Okus nekoliko greni in spominja na gobe. Zaradi vsebnosti kalijevih soli ga jedem dodajamo zmerno.
3. POKALICA (Silene vulgaris)
Pokalica raste po travnikih in ob poteh, cveti pa od maja do septembra. Uporabimo lahko njene cvetove, ki jih oprane potresemo po solati. Prijetno hrustljave surove mlade lističe in poganjke pokalice lahko prav tako uporabimo za solate ali jih čisto pred koncem kuhanja pomešamo med drugo zelenjavo. Ima veliko vitamina C.
4. NAVADNA KISLICA (Rumex acetosa)
Kislic je ogromno vrst. Najpogostejša je navadna kislica, ki raste ob potokih, na vlažnih tleh, travnikih. Iz spomladanskih pritličnih listov lahko pripravljamo zelenjavne jedi, nabiramo jo lahko tudi jeseni. Sveži listi so prijetnega kiselkastega okusa, zato jih uporabljamo za okisanje in osvežitev različnih jedi, od juh, kaš, pudingov, krem. Vsebuje precej oksalne kisline, zato je priporočljiva zmerna uporaba.
1. NAVADNA SMRDLJIVKA (Aposeris foetida)
Je poleg regrata ena prvih spomladanskih solat. Raste v gozdu. Ker v izgledu spominja na regrat, njen vonj pa, če liste pomanemo, na krompirjevo lupino, se je držita tudi imeni gozdni regrat in krompirjevka. Mlade liste uporabljamo celo leto, prav tako popke in stebla. Je zelo bogata z vitamini in rudninskimi snovmi.
2. DIŠEČA PERLA (Asperula odorata)
Raste v gozdovih. Zaradi prijetnega in aromatičnega vonja, ki spominja na kumarin, jo uporabljamo kot začimbo v solatah, sladicah, pijačah. Aprila in maja, tik preden zacveti, lahko uporabimo vse nadzemne dele rastline. Zvezdasti listi in drobni beli cvetovi so tudi lepa dekoracija jedi. Zamenjava je možna z gozdno lakoto in lepljivo lakoto, ki pa nista strupeni.
3. NAVADNA ZAJČJA DETELJA (Oxalis acetosella)
Raste v gozdovih. Tridelni lističi in peclji zajčje detelje vsebujejo približno 1% kislega kalijevega oksalata, ki ji daje osvežujoč kiselkast okus. Lahko jo uporabimo pri pripravi spomladanske zelenjave, juh, enolončnic in solat. V svežih listih je veliko vitamina C in A, zaradi oksalne kisline pa jo uporabljamo zmerno. Zamenjava je možna z ostalimi zajčjimi deteljicami, ki so tudi užitne.
4. BRSTIČNA KONOPLICA (Cardamine bulbifera)
Raste v listnatih gozdovih. Nabiramo jo skozi celo leto, sploh v solatah, lepo se poda tudi predjedem in sladicam. Užitni so mladi lističi, cvetovi (cveti od aprila do maja) in brsti. Je kiselkastega okusa in nekoliko pikantna, zato jo jedem dodamo kot začimbo.
1. MALA STRAŠNICA (Sanguisorba minor)
Ta nezahtevna rastlina raste na sončnem ali polsončnem območju, pravijo ji tudi Jožefova ali božja trava. Najbolj prijetnega vonja in okusa, ki spominja na kumarice, so mladi poganjki. Uporabljamo sveže v solatah, mesnih jedeh in omakah, s kuhanjem ali sušenjem pa izgubijo svojo prijetno aromo. Ima veliko vitamica C in A.
2. NAVADNA REGAČICA (Aegopodium podagraria)
Regačica je pogosta plevel, ki raste na vrtovih, pa tudi v sadovnjakih, na gozdnih robovih in med grmovjem. Rimljani so jo gojili kot zelenjavo. Vsebuje veliko vitamina C in A ter grenčine, spodbuja prebavo. Mlade liste uživamo sveže, na primer v solatah in namazih, ali jih pripravljamo podobno kakor špinačo, v juhah, omakah, prilogah. Sicer pa so užitni tudi starejši listi, poganjki, popki in cvetovi, ki jih lahko nabiramo še v jeseni. Je zelo aromatična rastlina z vonjem, ki spominja na korenje in mineralno- zemeljskim okusom.
3. ŠKRLATNORDEČA MRTVA KOPRIVA (Lamium purpureum)
Kot zelo pogosta plevel raste na poljih, vrtovih, ob poteh. Med nabiranjem nas ne bo spekla, saj spada v družino ustnatic, ne med koprivovke- z navadno koprivo jo povezuje le njen videz. Uporabljamo jo v juhah, solatah in smutijih ali kot čaj. Zelo bogata je z vitaminom C, železom in vlakninami, deluje kot blago odvajalo.
4. POPKI OZKOLISTNEGA TRPOTCA
Zgodaj spomladi lahko poleg mladih lističev ozkolistnega trpotca v jedeh uporabljamo tudi njegove mlade poganjke oz. popke. Odlični so surovi ali če jih na hitro popražimo na olju. Lahko jih vložimo v kis. Okus imajo po gobah, zaradi vsebnosti kalijevih soli jih jedem dodajamo zmerno.
5. JAPONSKI DRESNIK (Fallopia japonica)
Japonski dresnik velja za izjemno invazivno rastlino, ki raste vsepovsod in jo je praktično nemogoče zatreti. A njegovi poganjki, veliki do 20cm, so prava delikatesa. Nekoliko kiselkast okus spominja na rabarbaro, pripravi pa se jih lahko kakor šparglje, v kompotu in sladicah. Odrasli deli imajo veliko oksalne kisline in so zelo vlaknati.
1. NAVADNA VODNA KREŠA (Nasturtium officinale)
Vodna kreša raste na vodni površini ali na mokrih tleh. Mlade lističe in stebla nabiramo od jeseni do pozne spomladi. Ko cveti, je ne nabiramo, saj ima premočan okus. Ta je značilno pikanten, spominja na redkvico, zato se najbolje poda solatam ali kot začimba v ostalih jedeh. Vsebuje vitamin C in eterična olja.
2. TOPINAMUR (Helianthus tuberosus)
Raste na sončnih ter vlažnih tleh ob rekah in potokih, dobiti je mogoče tudi gnojenega. Pravimo mu še laška repa, ameriški krompir, jeruzalemska artičoka. Okusni so surovi mladi listi in popki. Gomolji, ki jih ni potrebno lupiti, le dobro skrtačiti in oprati, so užitni tako surovi kot toplotno obdelani (pire, pečenjem cvrtje,...). Surovi v okusu spominjajo na lešnike, kuhani na artičoke. Topinambur je bogat z ogljikovimi hidrati, železom, silicijem, kalijem, fosforjem, kalcijem, vitamini A,B1,B2 in C.
3. NAVADNA ČESNOVKA (Alliaria petiolata)
Raste na senčnatih, vlažnih in skritih mestih, med grmovjem in živimi mejami, ob gozdnih poteh in potokih. Najbolj uporabni so poganjki, vršički in mladi listi, ki jih dodamo na solate. Lahko jih drobno sesekljamo in dodamo jedem namesto česna, na katerega tudi spomija njen okus in vonj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar