Kranjska Gora, Zelenci, Belopeška jezera, Ruska kapelica

1.6. je bil v Kranski Gori slavni Goni pony. To prireditev sva si zdaj ogledala že drugič, saj eden izmed prijateljev vsako leto tekmuje. Kaj je posebnost prireditve? Vračamo se v obdobje poni koles brez prestav, retro looka in norega vzdušja. Občudujem vsakega posebej, ki se odpravi na ta 14km vzpon. Vršič je res težak izziv in navdušena sem nad vsakim, ki pride v 2 urah (kolikor se šteje čas) oz. sploh pride gor.

V Kranjsko Goro sva se odpravila že en dan prej. S seboj sva imela svoja kolesa, saj sva imela v tem vikendu namen obiskati nekaj izletniških točk. Prespali smo v Podkorenu čisto pod Vitrancom, kjer je super mir. Naslednje jutro smo se vsa druščina odpravili na Zelence. Midva sva bila na Zelencih en teden prej, vendar so me ponovno fascinirali. Tokrat je bilo vreme še lepše in voda še bolj zelena. Pot smo s kolesi nadaljevali proti Ratečam in naprej proti Planici. S kolesom je pot iz Podkorena do Rateč lepo speljana, tako, da je primerna tudi za družine z otroki. Od Rateč naprej pa se pot malo vzpenja, vendar je še v mejah normale. Skakalnica je v poletnem času vseeno kar obiskana točka. Skakalci so imeli vaje na eni izmed skakalnic, na letalnici pa je zip line, ki pa v času našega obiska ni obratoval.

Popoldne je potekalo v znamenju Goni ponyja. Navijali smo na jezeru Jasna in si tam privoščili tudi piknik. Ob koncu vzpona smo se prestavili na glavno prireditveno prizorišče, kjer je bil pester animacijski in glasbeni program.

Naslednji dan sva se s kolesom odpravila na Belopeška jezera. Belopeška jezera ležijo v Italiji nemalo stran od tromeje med Italijo, Slovenijo in Avstrijo. Do njih vodi odlična kolesarska pot, kjer si lahko že po poti spočijete oči ob pogledu na naravo. Pot je v eno smer dolga okoli 14km. Sprva je sama ravnina, potem pa se zadnji del malo vzpenjamo. Prišla sva do prvega jezera, vendar sva kmalu nadaljevala do drugega, ki je malo višje vendar meni osebno veliko lepši. Predlagam, da kolesa pustite na začetku in se peš odpravite okoli jezera. Midva sva jih nosila po zelo razgibanih, kamnitih potkah in sva se kar namučila. Po krajšem počitku ob jezeru sva si ogledala še spodnje jezero in nadaljevala pot nazaj proti Sloveniji.

Po poti nazaj sem si zaželela pogledati Rusko kapelico, ki je po poti proti Vršiču. Ponovno sem se začudila nad vztrajnostjo vseh kolesarjev dan prej, saj sva se začela vzpenjati do 8 serpentine, kjer je postavljena Ruska kapelica. Rusko kapelico so postavili leta 1916 v spomin na ruske vojake, katere je zasul zemeljski plaz med gradnjo ceste na Vršiču. Cerkev je v tipičnem pravoslavnem slogu, okoli nje pa je umirjen parkec s potokom, kjer kar pozabiš, da je okoli speljana cesta.

Zopet je bil za nama en super vikend poln zabave in stika z naravo. Gorenjska ima polno skritih lepih kotičkov, zato takšen vikend paket definitivno ponoviva.