nedelja, 26. maj 2019

Golica, narcise, Zelenci & jezero Kreda

Pravijo, da so spontane stvari vedno najboljše. In res je tako. V četrtek še nisem vedela, da bo naslednji dan eden boljših. Ker je bilo napovedano lepo vreme sva si s fantom v službi vzela dopust in se v zgodnjih jutranjih urah v petek odpravila proti Gorenjski. 


Golica je bila moja želja že kar nekaj časa. Na spletni strani hribi.net je Golica na 17 mestu priljubljenosti. Trenutno je čas narcis, po kateri je Golica tako znana. Pot se je pričela na Planini pod Golico od koder je lep razgled na vrh Golice. Vrh je bil malo bel, zato sva vedela, da tam narcis še ne bo. Pot do koče je dokaj lahka z večinskim vzpenjanjem. Do koče sva hodila nekje uro in 15 minut. Od koče naprej pa je sledila malo bolj cikcakasta pot še okoli pol ure. Na slemenu in na vrhu naju je pričakal sneg, ki je bil odličen za ohlajanje. Imela sva res srečo z vremenom in razgledom (naj kar slike povedo več). Ob odhodu v dolino sva si na koči privoščila okusno kosilo z razgledom. Oskrbniki so tukaj res noro prijazni in se še vsekakor vrneva. 
 








Golica je znana po travnikih drobnih belih narcis, za katere sva bila prav na Golici še prehitra. Priporočali so nama, naj si ogledava Plavški rovt, kjer bodo ravno še pravi čas za ogled, preden odcvetijo. Z navigacijo sva kraj takoj našla in tudi težko pričakovane travnike. Tukaj pa lahko rečem samo WAAAW!! To je ena izmed stvari, ki jo mora človek videti na lastne oči. Na sončnih delih je bilo že kar veliko odcvetenih narcis, tako da bi bilo verjetno lepše kakšen teden prej. 




Ker na Gorenjskem nisva velikokrat sva si želela ogledati kar največ lokacij. Na moji wish-listi je bil tudi Naravni rezervat Zelenci. Za ogled Zelencev se boste morali zapeljati malo ven iz Kranjske gore proti Ratečam. Ob cesti je parkirišče, potem pa se sprehodite po označeni poti po gozdu do jezerca. Jezero je bilo v času najinega obiska zelo obiskano. Iz razglednega stolpa je razgled nanj še lepši. Človek si res spočije oči in dušo ob pogledu na to smragdno barvo. 


Po poti nazaj proti domu sva se zapeljala čez Mojstrano do jezera Kreda. Kreda je majhno jezero, v zasebni lasti, poleg njega pa so pašniki. Tukaj je precej mirno in zato primerno za postanek in kakšen piknik. Posebnost jezera je njegova svetla, belo-zelena barva. V preteklosti so na tem mestu kopali kredo, po katerem je jezero dobilo ime in barvo.  Lani, ko sva si jezero že 1x ogledala, so se v njem kopali kopalci; ker pa je voda precej kalna, se globina ne vidi in je zato potrebna izredna previdnost. 

Petrov izlet je bil res eden boljših v zadnjem času in vsekakor priporočam. Če bo vse posreči, se na Golico vrneva  čez kakšnih 14 dni, ko bodo narcise tudi na Golici. 


Ni komentarjev:

Objavite komentar