četrtek, 09. junij 2016

Bloško jezero, kamp Idila, Cerkniško jezero, Križna jama, grad Snežnik, grad Turjak

Vikend sva s fantom preživela na malo drugačnem dopustu. Nekaj mesecev nazaj sem našla na Kuponku super ponudbo za glamping na Bloškem jezeru. Ti kraji mi do zdaj niso bili nič kaj poznani, tako da sem še toliko bolj komaj čakala, da greva. 

Gledala sem že kar nekaj glamping ponudb ampak tale je pa res top. Vzdušje čisto domače in preprosto, kar mi je res všeč. Pot sva ubrala po stari cesti, tako, da sva odkrivala takšne kraje, ki jih po avtocesti niti približno ne bi našla. Na Bloško jezero sva prišla v petek malo po 13. uri. Prvi vtis pa samo waaaw! Jezero je sicer manjše kot sem pričakovala, je pa zato park Idila dih jemajoč. Že ob vhodu te pričakajo lesene skulpture in se nadaljujejo po vsem parku. Lesene hiške, skulpture različnih divjih živali, skratka les kamorkoli se obrneš. Dobila sva leseno hiško čisto na začetku parka. Na prvi pogled čisto mala ampak ko prideš notri normalna stojna višina in čisto dovolj prostora za dve postelji in vso prtljago po sredini (vse slike si lahko ogledate v večji velikosti s klikom nanje).






Najina prva destinacija je bila Cerknica. Že na poti tja naju je sredi poti na glavni cesti presenetil mali medvedek. Domačini so tega navajeni in so se ob najini dogodivščini samo nasmejali ker je to nekaj čisto normalnega in nič hujšega. Jaz ga imam še zdaj pred očmi :D Cerkniško jezero me ni kaj pretirano presenetil. No ja, stvar okusa. Zakaj je Cerkniško jezero sploh poznano? Da obudimo osnovnošolsko znanje. Cerkniško jezero je največje presihajoče kraško jezero pri Cerknici. Gladina oziroma velikost jezera se venomer spreminja glede na številčnost padavin oz. sušnega obdobja. V bližini je tudi muzej Jezerski hram, kjer si lahko ogledate maketo delovanja jezera skozi obdobja. Midva sva bila za ogled žal prepozna.

Večer sva preživela v hiški in glede na to, da se je zvečer kar močno shladilo nama je bilo v hiški čisto v redu. Naslednje jutro smo imeli ob 9 zajtrk. Pri glavni brunarici smo imeli samopostrežni zajtrk. Tudi ta je bil nekaj posebnega, postrežen na lesenih deskah. V drugi brunarici je celotna zunanja kuhinja, tako, da smo si lahko tudi tam kaj skuhali čez dan. Lahko rečem samo bravo! Za sobotni dan sva se odločila, da ga izkoristiva čimbolj aktivno. Po zajtrku se je šel fant kopat v Bloško jezero, jaz pa sem se malo posončila.

Popoldne sva preživela globoko pod zemljo v Križni jami. Zanjo do zdaj še nisem slišala nikoli in lahko rečem, da mi je ena najlepših, pa sem jih že kar nekaj obiskala. Zakaj je tako drugačna? Že na vhodu smo dobili vsak svoje škornje takoj pri prihodu v jamo pa vsak svojo lučko. Jama nima nobene betonirane poti in osvetljave, tako da si sveti vsak sam. V skupini nas je bilo okoli 15. Odločili smo se za enourni izlet do prvega jezera v jami. Posebnost jame je, da je v njej 45 jezer od tega lahko na daljšem ogledu jame vidite 22. Mi smo bili na enournem, tako da smo videli in se popeljali po prvem. Ker smo bili tako navdušeni, smo ogled podaljšali še za pol ure in si ogledali medvedji rov, kjer je še polno ostankov medvedjih kosti iz časov ledene dobe, ko so se skrivali v jami.

Jamske bakterije- izven jame se ne vidijo.
Ko posvetiš nanje se lesketajo srebrno ali zlato.
Če sva bila že ravno v teh koncih sva si ogledala tudi prelep grad Snežnik. Snežnik je iz ene strani obdan z vodo, ki je (malo bom nesramna) podobna mlaki. Na drugi strani pa se dviga mogočni zid. Najprej sva si grad ogledala iz vseh strani. Malo nad njim je grajska pristava, kjer je nedolgo nazaj bila še restavracija zdaj pa sameva. Nisva vedela, da je v notranjosti muzej in ko naju je ujela vodička sploh ni bilo dvoma, da ga ne obiščeva. Ogled je bil voden in tako smo si ogledali celoten grad v treh nadstropjih in kletjo. Grad je bil v letih med 2005 do 2008 prenovljen, je pa vso pohištvo še iz tistega časa. 



Trije dnevi so nama čisto prehitro minili. Zadnji dan sva si privoščila še zadnji sprehod in kavico ter se odpravila počasi nazaj proti Štajerski. Ustavila sva se še na gradu Turjak, katerega ogled sem prav tako komaj čakala potem pa razočaranje- grad je v prenovi in zaprt. No, pa saj sva videla vseeno dovolj v teh nekaj dneh.
Bloško jezero
Bila sva res noro navdušena. Kot sem že napisala je to pravi balzam za dušo in mislim, da se še vsekakor vrneva. Prav park Idila nama je ostal v res lepem spominu in lahko rečem samo bravo lastnikom za idejo in trdo delo, da so kaj takšnega uspeli narediti :) 



                                         Vesna


Ni komentarjev:

Objavite komentar